Regija leži v severnem delu Republike Slovenije, na stiku južnih in centralnih Alp, sestavlja pa jo 12 občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mislinja, MO Slovenj Gradec, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Ribnica na Pohorju.
Z nekaj nad 1000 km2 in nekaj nad 74.000 prebivalci sodi pokrajina med manjše slovenske regije. Središče regije sestavlja 'somestje' Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in Dravograda. Za podeželsko zaledje večjih krajev in mest na Koroškem je tipična razpršenost poselitve. Kmetije v obliki celkov so razpršene po celotnem območju regije. Izstopajoče pokrajinske značilnosti so velik delež z gozdom pokritega površja (68 %), gosta rečna mreža (2,24 km/km2) in zgoščevanje dejavnosti v treh dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Ena od posebnosti regije je tudi skoraj 100 km dolg obmejni pas s sosednjo Avstrijo, na katero direktno meji kar 8 občin.
Koroška je ena najstarejših slovenskih industrijskih regij. V prejšnjih stoletjih se je tu razvilo rudarstvo, menda so tu rudarili že v rimski dobi, za njim sta se razcvetela železarstvo in lesna industrija ter v novejši dobi še kovinsko predelovalna industrija, proizvodnja vgradnih komponent za avtomobilsko industrijo ter strojegradnja. Danes v gospodarstvu prevladujejo predelovalne dejavnosti, ki so izrazito izvozno usmerjene.
Za Koroško regijo velja, da v zadnjih letih izkazuje razvojne probleme, saj je (z izjemo relativno mladega prebivalstva, ki pa se hitro stara) v primerjavi z drugimi regijami v vseh kazalnikih pod slovenskim povprečjem. Po kazalcih razvitosti in kazalcih razvojnih možnosti, ki jih izraža indeks razvojne ogroženosti je Koroška regija na 6. mestu med 12 regijami (indeks 103,9).
Regija na temelju lastnih razvojnih potencialov išče priložnosti v razvoju novih, okolju prijaznih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Ob tehnološki prenovi obstoječih in uvajanju novih tehnološko zahtevnejših panog predvidevamo povečanje deleža storitvenega sektorja, kjer je še posebej veliko priložnosti v razvoju turizma ter malih in srednjih podjetij, ki bodo postopoma tudi prevzela vlogo nosilcev razvoja.
Čarov Koroške ne moremo iskati v veličastnih monumentih temveč v drobnih dragocenostih, ki sta jih izoblikovala narava in človek, družno ali vsak zase. Številne so in raztresene po skritih kotičkih naselij ter po okoliških gorskih dolinah, ki se dvigajo pod mogočne vrhove in planjave Pece, Uršlje gore, Raduhe, Olševe, Smrekovškega pogorja, Zahodnega Pohorja in Kozjaka. Nek obiskovalec je pred časom za Koroško dejal 'samosvojost z drobnimi dragocenostmi in kotički sredi civilizacije. Kot bi bila na koncu sveta, a je v bistvu na križišču Evrope'.
Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007-2013
