17. 7. 2017
V
sredo, 21. junija 2017, je na Kopah na Pohorju potekal posvet o problematiki
vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Posvet je v okviru
bilateralnega sodelovanja v okviru Programa finančnega mehanizma EGP 2009–2014
organiziral Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec.
Kope se nahajajo na delu Pohorja, ki je še
posebej obremenjeno s stihijsko vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Ob izvajanju projekta SUPORT – trajnostno upravljanje Pohorja, ki je
potekal v letih 2015 in 2016, so bila pridobljena nova znanja in delno
podrobneje analiziran prostor, ki je kot naravovarstveno pomembno območje obremenjen
z raznovrstnimi človekovimi aktivnostmi. Na podlagi teh rezultatov ter
rezultatov nacionalnega posveta iz marca
2016, ki se ga je udeležilo skoraj 70 udeležencev in udeleženk, so bili
predlagani možni ukrepi za izboljšanje upravljanja voženj z motornimi vozili v
naravnem okolju (več o tem na spletni povezavi www.projektipohorja.si/novice/voznja-z-motornimi-vozili-v-naravnem-okolju). Med možnimi ukrepi so
bili predlagani.
- nemudoma je potrebno na državni ravni pristopiti
k neki obliki evidentiranja (registracije) motornih vozil namenjenih vožnji v
naravnem okolju – kar je bila država po Zakonu o ohranjanju narave dolžna
narediti najkasneje do 31. 12. 2016, vendar se to ni zgodilo;
- potrebno je odpraviti anomalijo z nesorazmerno
nizkimi prekrški za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju;
- na regionalnem ali državnem nivoju je potrebno
pričeti z iskanjem prostora/prostorov, kjer bi se tovrstna vožnja z motornimi
vozili lahko odvijala in bi to bilo sprejemljivo z družbenega vidika in vidika
varstva narave – pri tem je potrebno upoštevati pričakovanja uporabnikov ter
specifike posameznih zvrsti;
- na ožjem območju Pohorja bo smiselno pričeti s
postopki za ustanovitev zavarovanega območja, kjer bi bilo možno učinkoviteje
izvajati naravovarstveni nadzor;
- potrebno je sistematično graditi na
izobraževanju, osveščanju ter grajenju strpnosti med različnimi uporabniki
prostora ter zavedanju, da sta prostor in naravno okolje eden izmed
najpomembnejših naravnih virov Sloveniji;
- v širšem družbenem kontekstu si je smiselno
prizadevati za razvoj t.i. zelenega turizma, ki gradi na naravnih danosti in
spoštovanju narave, kot eni izmed prioritet razvoja Slovenije in Pohorja.
|
Po letu dni se ugotavlja, da ostaja problem enako pereč, saj se tako na področju potrebnih sprememb pravne ureditve,
izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z
motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj dosti spremenilo.
Tokratnega dvodnevnega posveta na Kopah v sredo, 21. junija in četrtek
22. junija 2017, se je udeležilo nekaj skoraj 100 udeležencev in udeleženk, med njimi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za
varstvo narave, regionalne razvojnega agencije (RRA Koroška), policije,
pristojnih inšpekcijskih služb, lokalnih skupnosti, lastnikov zemljišč,
turističnega gospodarstva ter nevladnih organizacij.
Na posvetu so uvodoma svoj pogled na problematiko
predstavili predstavniki strokovnih institucij.
Ljudmila Medved, Zavod za gozdove Slovenj Gradec, vodja projekta SUPORT – trajnostno upravljanje Pohorja, pove, da je
Zavod za gozdove Slovenije v letih 2015 in 2016 z več kot 30 revirnimi gozdarji
območnih enot Slovenj Gradec, Celje in Maribor izvedel terensko evidentiranje
motenj na 25.000 ha velikem pilotnem območju projekta SUPORT. Vožnja z motokros
in enduro motorji ter štirikolesniki je bila evidentirana na več kot 5.500 ha,
vožnja z motornimi sanmi v zimskem času pa na skoraj 800 ha površine. Poudari,
da gre za kompleksen problem na gozdnatem območju, ki ima poudarjeno turistično
in rekreacijsko vlogo, je pomemben in ogrožen habitat zavarovanih vrst v okviru
Natura 2000. Hkrati pa imajo gozdne površine pomemben gospodarski pomen za
lastnike gozdov.
Dr. Jurij Gulič, Zavod RS za varstvo narave, je predstavil evidentiranje motenj na pilotnem območju projekta
SUPORT s feromagnetnimi senzorji in infrardečimi kamerami, med njimi tudi
vožnje z motornimi vozili. Na tovrstnem način se podatkov o številu voženj v
Sloveniji prehodno še ni zbiralo in analiziralo. Med drugim je bilo v času
jesenske sezone gobarjenja opazno znatno število kršitev voženj na gozdnih
prometnicah, ki so sicer zaprte za promet. V zimskem času je bilo zaznati
znaten del voženj z motornimi sanmi v naravnem okolju v nočnem in zgodnjem
jutranjem času.
Mag. Peter Zajc, RRA Koroška, izpostavi, da
je v Sloveniji Pohorje z razgibanim reliefom, delno slemenastim in planotastim
ovršjem ter razvejano mrežo gozdnih prometnic privlačno okolje za vožnjo z
motornimi vozili. Na to so pokazali tudi rezultati raziskave RRA Koroška, ki je
temeljila na rezultatih 91 anketiranih voznikih motornih vozil v naravnem
okolju na pilotnem območju projekta SUPORT. Zdi se, da se ti športi na prostem
kljub prepovedim po obstoječi pravni ureditvi odvijajo stihijsko. Za Slovenijo je
značilno sektorsko načrtovanje in pomanjkanja komunikacije med posameznimi
resorji na nacionalnem nivoju. Kot tudi teritorialna razdeljenost na 214 občin,
kar ob odsotnosti regijskega prostorskega načrtovanja otežuje iskanje
prostorsko ustreznih rešitev, saj bi za tovrstne športe na prostem verjetno
bilo potrebno iskati površine (poti in poligone), ki presegajo meje ene občine.
Ivar-Petter-Grotte, Inštitut Vestlandsforsking, Kraljevina Norveška, združevanje zaščite visokovrednih območij z vidika varstva narave in
razvoja storitvenih dejavnosti, ki temeljijo na trženju naravnih danosti,
predstavi na primeru Sogn og Fjordane. Območje je pretežno podeželsko, hkrati
pa ena najpomembnejših turističnih destinacij na Norveškem. Poleg niza
potencialnih konfliktov med ohranjanjem narave in razvojem poslovnih in drugih
razvojnih priložnosti, izpostavi še nov dejavnik podnebnih sprememb, saj se
ranljivost narave z vse bolj dinamičnimi vremenskimi razmerami na zahodu
Norveške povečuje.
Dr. Andrej Verlič, Gozdarski inštitut Slovenije, je predstavil ciljni raziskovalni projekt "Priprava strokovnih
izhodišč z turistično rabo in rekreacijsko rabo gozdov", kjer sodelujejo
Gozdarski inštitut Slovenije, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Pravna
fakulteta Univerze v Ljubljani. Pomembno vlogo v projektu ima Posvetovalni
odbor, ki ga sestavljajo predstavniki zainteresiranih deležnikov in
strokovnjakov s področja turizma in rekreacije v gozdu, in bo svetoval pri
izvajanju projektnih nalog ter prispeval k medsektorski usklajenosti rezultatov
projekta. Udeležence je pozval k morebitnemu sodelovanju v Posvetovalnem odboru
in spremljanju projekta na spletni strani https://sites.google.com/site/crpturrek/izdelki.
V moderirano razpravo v nadaljevanju so se
vključili predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Zveze lastnikov gozdov
Slovenije, Društva za opazovanje in preučevanje ptic, Višje strokovne šole za
gostinstvo in turizem Bled, Zavoda RS za varstvo narave, Društva narava
Pohorja, podjetja Vabo d.o.o., Policijske uprave Celje ter posamezniki.
Na terenski delavnici, ki se je v četrtek
odvijala na območju med Kopami in Ribniško kočo, so si udeleženci tudi
neposredno ogledali posledice voženj v naravnem okolju.
Ob strinjanju, da se v preteklem letu kljub
predlaganim predlogov ukrepov ni kaj dosti spremenilo, je bila med udeleženci oblikovana in podprta pobuda:
- da se oblikujejo skupni sklepi posveta, ki bodo
predstavljali usklajen predlog strokovnih institucij, ter se jih v obliki
poziva k čimprejšnjemu ukrepanju posreduje na pristojna ministrstva in Vlado
RS;
- da se oblikuje neformalna delovna skupina za območje
Pohorja, ki bi si za rešitve in dialog med deležniki na konkretnem območju
prizadevala "od spodaj navzgor" (ang. bottom up).
|
Pripravila
Mag. Peter Zajc, RRA Koroška in Ljudmila Medved, Zavod
za gozdove Slovenije