Show menu

SPOT svetovanje KOROŠKA: Kaj je »normiranec« in novosti v letu 2018

22.01.2018

Vstop v podjetniški svet prinese s sabo veliko izzivov. Mladi podjetniki se že ob sami registraciji podjetja, ki jo lahko uredijo hitro, enostavno in brezplačno na SPOT svetovanje KOROŠKA, Čečovje 12, Ravne na Koroškem, soočijo s prvim izzivom, saj morajo sporočiti kako bodo vodili svoje poslovne knjige. Odločiti se morajo ali bodo izbrali sistem enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva ali bodo izbrali status normiranca. Kdaj je status normiranca prava izbira in kdaj ne? Kakšne obveznosti ima podjetnik s statusom normiranca?

Napačno je tolmačenje, da »normirancu« ni potrebno voditi poslovnih knjig. Tudi slednji imajo obveznost, da vodijo knjigo izdanih računov kot tudi register osnovnih sredstev. V kolikor pa imajo tudi status zavezanca za DDV, pa vodijo še evidence v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (knjigo prejetih in izdanih računov). Nekateri zavezanci normiranci (npr. gostinci, trgovci), morajo na podlagi predpisov iz področja njihove dejavnosti voditi še druge evidence. 

Potencialnemu podjetniku na SPOT svetovanje KOROŠKA svetujemo, da si pripravi pregled ocenjenih prihodkov in stroškov v tekočem letu in se na podlagi le-tega odloči, ali je status normiranca ustrezen za njegovo dejavnost, saj sama odločitev o »lažjem« vodenju knjigovodskih listin ne pomeni, da je status normiranca primeren oz. bolj gospodaren za podjetnika. 

V letu 2018 se je z uveljavitvijo sprememb Zakona o dohodnini ter Zakona o davku na dohodek pravnih oseb uvedlo nekaj sprememb tudi za podjetnike s statusom normiranca. 

V letu 2018 se je z uveljavitvijo sprememb Zakona o dohodnini ter Zakona o davku na dohodek pravnih oseb uvedlo nekaj sprememb tudi za podjetnike s statusom normiranca. 

S 1.1.2018 se je uvedla določba, ki določa, da se prihodki povezanih oseb seštevajo za namene ugotovitve pogoja za obstoj oz. vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljevanju »sistem normiranca«). Slednje pomeni, da se prihodki oseb, ki so v družinskem razmerju med seboj seštevajo (med povezane osebe zakon uvršča moža, ženo, otroke kot tudi brate in sestre). Zakon pa seveda podaja možnost zavezancu, da dokaže, da ne gre za povezanost oseb in s tem zagotovi pogoj za obstoj v sistemu normiranca. 

V nadaljevanju se uvaja tudi omejitev višine prihodkov in sicer zavezanec izpolnjuje pogoj za ohranitev obstoja v sistemu normiranca v kolikor njegovi prihodki v dveh zaporednih letih skupaj ne bodo presegli 300.000 €. Določba o presoji izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se uporablja že za leto 2018.

Obrazložitve na podlagi primerov:

I.)
Prihodek zavezanca v letu 2016: 150.000 €
Prihodek zavezanca v letu 2017: 160.000 €
V letu 2018 zavezanec ne izpolnjuje več pogoja za sistem normiranca. 

II.)
Prihodek zavezanca v letu 2016: 0 €
Prihodek zavezanca v letu 2017: 300.000 €
V letu 2018 zavezanec izpolnjuje pogoj za sistem normiranca. 

III.)
Prihodek zavezanca v letu 2016: 90.000 €
Prihodek zavezanca v letu 2017: 210.000 €
V letu 2018 zavezanec izpolnjuje pogoj za sistem normiranca. 

IV.)
Prihodek zavezanca v letu 2016: 150.000 € 
Prihodek zavezanca v letu 2017: 150.000 €
V letu 2018 zavezanec izpolnjuje pogoj za sistem normiranca. 


Določena je tudi absolutna zgornja višina normiranih odhodkov. Postavljen je namreč limit na 40.000€ oz. 80.000€ v primeru, da je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova z upoštevanjem normiranih odhodkov pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. 

Obrazložitve na podlagi primerov:

I.) 
Brez zaposlenih oz. zaposlen manj kot 5 mesecev 
Prihodek zavezanca v letu 2017: 160.000 €
Normirani odhodki v letu 2017: 128.000 €
Priznani odhodki za izračun davčne osnove – max 40.000 € (ker je 128.000 € več kot max priznana višina, se lahko upošteva max. priznana višina!!!)
Davčna osnova: 160.000 € – 40.000 € = 120.000 € 
Dohodnina: 120.000 € x 20% = 24.000 €

II.) Brez zaposlenih oz. zaposlen manj kot 5 mesecev
Prihodek zavezanca v letu 2017: 45.000 €
Normirani odhodki v letu 2017: 36.000 €
Priznani odhodki za izračun davčne osnove – max 40.000 € (ker je 36.000 € manj kot max. priznana višina, se lahko upoštevajo celotni normirani odhodki)
Davčna osnova: 45.000 € – 36.000 € = 9.000 € 
Dohodnina: 9.000 € x 20% = 1.800 €

III.) Zaposlitev za polni delovni čas več kot 5 mesecev 
Prihodek zavezanca v letu 2017: 160.000 €
Normirani odhodki v letu 2017: 128.000 €
Priznani odhodki za izračun davčne osnove – max 80.000 € (ker je 128.000 € več kot max. priznana višina, se lahko upošteva max. priznana višina!!!)
Davčna osnova: 160.000 € – 40.000 € = 80.000 € 
Dohodnina: 80.000 € x 20% = 16.000 €

IV.) Zaposlitev za polni delovni čas več kot 5 mesecev
Prihodek zavezanca v letu 2017: 90.000 €
Normirani odhodki v letu 2017: 72.000 €
Priznani odhodki za izračun davčne osnove – max 80.000 € (ker je 72.000 € manj kot max. priznana višina, se lahko upoštevajo celotni normirani odhodki)
Davčna osnova: 90.000 € – 72.000 € = 18.000 €
Dohodnina: 18.000 € x 20% = 3.600 €

Podjetniki v sistemu normiranca morajo letni »obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti« oddati preko portala e-davki. Obračun se pripravi v Silvester Fineus. Ko je obračun pripravljen se datoteka izvozi direktno v e-Davke. Rok za oddajo obračuna je 31.3. tekočega leta za preteklo leto. 

SPOT svetovanje KOROŠKA bo v začetku meseca marca 2018 izvedla delavnico z namenom pomagati podjetnikom s statusom normiranca pri pripravi in oddaji letnega obračuna za leto 2017. 


Pripravila: Jana Vauh Buhvald

Vir: 
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku o dohodku pravnih oseb (novela ZDDPO-2O), Ur.l. RS št. 69/2017 z dne 8.12.2017 
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2S), Ur.l. RS št. 69/2017 z dne 8.12.2017