Show menu

Koroška regija

Koroška leži v severnem delu Republike Slovenije, na stiku Južnih in Centralnih Alp. Sestavlja jo 12 občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mislinja, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju in Slovenj Gradec. Slednja ima edina v regiji status mestne občine.

Z nekaj nad 1000 km2 in nekaj manj kot 72.000 prebivalci sodi pokrajina med manjše slovenske regije. Središče regije sestavlja »somestje« Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in Dravograda. Za podeželsko zaledje večjih krajev in mest na Koroškem je tipična razpršenost poselitve. Kmetije v obliki celkov so razpršene po celotnem območju regije. Izstopajoče pokrajinske značilnosti so: velik delež z gozdom pokritega površja, gosta rečna mreža in zgoščevanje dejavnosti v urbanih naseljih v dolinah (Mežiški, Mislinjski in Dravski). Ena od posebnosti regije je tudi skoraj 100 km dolg obmejni pas s sosednjo Republiko Avstrijo, na katero neposredno meji kar 8 občin.

Koroška je ena najstarejših slovenskih industrijskih regij. V prejšnjih stoletjih se je v tem prostoru razvilo rudarstvo, menda so tu rudarili že v rimski dobi. Za njim sta se razcvetela železarstvo in lesna industrija, v novejši dobi pa še kovinsko predelovalna industrija, proizvodnja vgradnih komponent za avtomobilsko industrijo ter strojegradnja. Slednje predelovalne dejavnosti še danes prevladujejo v gospodarstvu regije, saj je izrazito izvozno usmerjeno.

Na področju vzgoje in izobraževanja je regija primerno pokrita z mrežo osnovnih šol in vrtcev. Dostopnost programov v srednješolskem izobraževanju je ustrezna. V zadnjih letih je regija pridobila tudi več višje- in visokošolskih programov.

Koroška je v celoti opredeljena kot območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). S strmimi nagibi in visoko nadmorsko višino spada med hribovsko-gorska območja.

Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor pokrivajo območja Natura 2000 okoli 27 % površin regije. Med njimi so tudi območja v Geoparku Karavanke, na Pohorju in v bližini reke Drave.
Koroška v Sloveniji in EU
Koroška v Sloveniji in EU
Za Koroško regijo velja, da izkazuje razvojne probleme, saj je (z izjemo relativno mladega prebivalstva, ki pa se hitro stara) v primerjavi z drugimi regijami v vseh kazalnikih pod slovenskim povprečjem. Regija povečuje zaostanek za najbolj razvitimi regijami in je po kazalcih razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti, izraženih z indeksom razvojne ogroženosti, umeščena na 8. mesto med dvanajstimi slovenskimi regijami.

Na temelju lastnih razvojnih potencialov išče regija priložnosti v razvoju obstoječih in novih, okolju prijaznih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, še posebej v nadaljnjem razvoju kovinsko predelovalne industrije in industrije vgradnih delov za avtomobilsko industrijo, razvoju lesnopredelovalne dejavnosti, turizma in prehranske samooskrbnosti.

Vizija Koroške regije 2020 je, da (p)ostane regija gospodarsko uspešna, socialno in prostorsko povezana skupnost, ki spodbuja ustvarjalnost, podjetnost, odprtost in vključenost za vse, prebivalcem omogoča kakovostno življenje in delo v zdravem in čistem okolju ter trajnostno upravlja z naravnimi viri.

Osnovni podatki

Koroška Slovenija Indeks
(SI = 100)
Površina v km2 (vir: SURS) 1.041 20.273 5,1
Št. prebivalcev (2010, vir:SURS) 72.812 2.046.976 3,6
Gostota poseljenost v preb./km2 70 101 71
Indeks staranja (I. pol. 2010, vir: SURS) 114,4 117,4
Skupen prirast prebivalstva na 1000 prebivalcev (2009, vir: SURS) -1,1 7,2
Stopnja registrirane brezposelnosti v % (dec. 2010, vir: ZRSZ OE Velenje) 14,4 11,8
Delež kmetov med delovno aktivnim prebivalstvom v % (2009, vir: SURS) 3,4
3,97
Povprečna bruto mesečna plača SKD dejavnosti v € (dec. 2010, vir: SURS) 1.373 1.534 90
Bruto osnova za dohodnino na prebivalca v € (2005, vir: UMAR) 6.220 6.978 89,1
BDP (SKM) na prebivalca v € (2005, vir: UMAR)
Primerjava z EU 25:
1995 (EU 25 = 100, SLO = 73, KOR = 58)
2005 (EU 27 = 100, SLO = 87, KOR = 68)
15.223 19.462 78,2
Regionalni BDP, tekoče cene, letno, na prebivalca v € (2008, vir: SURS) 14.115 18.450 76,5
Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah v €
(2007, vir: UMAR)
27.504 33.538
82
Delež čistih prihodkov gospodarskih družb od prodaje na tujem trgu v
celotnih čistih prihodkih
od prodaje v % (2007, vir: UMAR)
53,1 30,5
Investicijski izdatki v gospodarskih družbah v % (2005, vir: UMAR) 13,7 14,0
Število prenočitev turistov (2009, vir: SURS) 82.045 9.013.773 0,9
Količina komunalnih odpadkov zbranih z javnim odvozom v kg/preb. (2008, vir:SURS) 366 419 87
Delež na odlagališčih odloženih komunalnih odpadkov zbranih z javnim odvozom v % (2008, vir: SURS) 92,8 80,1
Več statističnih podatkov o regiji najdete na straneh Statističnega urada Republike Slovenije. Predvsem v SI-STAT podatkovnem portaluStatističnem letopisu Republike Slovenije ter publikaciji Slovenske regije v številkah.