Koroška leži v
severnem delu Republike Slovenije, na stiku Južnih in Centralnih Alp. Sestavlja jo
12 občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mislinja, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju in Slovenj Gradec. Slednja ima edina v regiji status mestne občine.
Z nekaj nad 1000 km2 in nekaj manj kot 72.000 prebivalci sodi pokrajina med manjše slovenske regije. Središče regije sestavlja »somestje« Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in Dravograda. Za podeželsko zaledje večjih krajev in mest na Koroškem je tipična razpršenost poselitve. Kmetije v obliki celkov so razpršene po celotnem območju regije. Izstopajoče pokrajinske značilnosti so: velik delež z gozdom pokritega površja, gosta rečna mreža in zgoščevanje dejavnosti v urbanih naseljih v dolinah (Mežiški, Mislinjski in Dravski). Ena od posebnosti regije je tudi skoraj 100 km dolg obmejni pas s sosednjo Republiko Avstrijo, na katero neposredno meji kar 8 občin.
Koroška je ena najstarejših slovenskih industrijskih regij. V prejšnjih stoletjih se je v tem prostoru razvilo rudarstvo, menda so tu rudarili že v rimski dobi. Za njim sta se razcvetela železarstvo in lesna industrija, v novejši dobi pa še kovinsko predelovalna industrija, proizvodnja vgradnih komponent za avtomobilsko industrijo ter strojegradnja. Slednje predelovalne dejavnosti še danes prevladujejo v gospodarstvu regije, saj je izrazito izvozno usmerjeno.
Na področju vzgoje in izobraževanja je regija primerno pokrita z mrežo osnovnih šol in vrtcev. Dostopnost programov v srednješolskem izobraževanju je ustrezna. V zadnjih letih je regija pridobila tudi več višje- in visokošolskih programov.
Koroška je v celoti opredeljena kot območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). S strmimi nagibi in visoko nadmorsko višino spada med hribovsko-gorska območja.
Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor pokrivajo območja
Natura 2000 okoli 27 % površin regije. Med njimi so tudi območja v
Geoparku Karavanke, na
Pohorju in v bližini
reke Drave.